Linux - večuporabniški OS

3. del

Posebni znaki - džokerji (wildcards)

Linux podpira tudi izbiranje večih datotek hkrati s pomočjo posebni znkov, ki jih imenujemo "džokerji". Mednje spadata dva znaka, ki omogočata različne izbire: Omenjena džokerja lahko po potrebi tudi kombiniramo (uporabljamo skupaj), kot kaže naslednji primer:

ls c_files/vaja*.pa? - pregled vseh datotek, ki se začno z vaja, končnica pa ima tri znake, od tega prva dva pa, tretji pa je poljuben!

Standardni vhod, izhod in preusmerjanje

OS Linuks poimenuje kot standardni vhod kar tipkovnico, preko katere vnašamo podatke v računalnik. Ker vse spremembe in dogodke opazjemo na zaslonu, je le-ta izbran kot standardni izhod. Kako ju uporabljamo? Kadar želimo OS podati zahtevo oziroma ukaz, le-tega vpišemo, OS ps nam "pove" rezultat na zaslonu. Včasi pa želimo, da bi ukaz prejel podatke iz kake datoteke in ne preko tipkovnice. V tem primeru moramo standardni vhod preusmeriti. Podobno je tudi z izpisom podatkov na zaslonu. Če jih želimo shraniti trajno, jih mora računalnik zapisati v datoteko in ne na zaslon.Pa poglejmo, kako preusmerimo standardni vhod in izhod:

Cevi (pipes) in uporaba

Poleg preusmerjanja je zelo pomembno tudi povezovanje med posameznimi ukazi. Da ni potrebno vseh vmesnih rezultatov shranjevati v datoteke in jih ponovno prebirati za izvedbo naslednjega ukaza, so na volju v Linuxu cevi, ki povezujejo dva programa med seboj (eno opravilo sestavljata dva zaporedna procesa!). Uporaba cevi se nakaže s pokončno črto kot na primerih:

ls | sort -r - urejanje v obratnem vrstnem redu

ls /usr/bin | more - pregled po straneh

Povezujemo lahko tudi več kot le dva ukaza!

Datoteke in povezave (links)

Povezave datotek nam omogočajo, da lahko ima neka datoteka več različnih imen in da jo je možno "poklicati" z večih mest. V Linuksu poznamo dve vrsti povezav:

Trde povezave

Vsaki datoteki je določeno neko število (inode), po katerem OS poišče datoteko. V imenikih pa imamo spiske imen datotek, preko katerih uporabniki iščemo podatke (nam pomenijo imena več, kot pa neka poljubna števila!?!) Vsako ime ima tako prirejeno povezavo (inode) do datoteke. V primeru trdih povezav lahko ob pregledu imenika ugotovimo, da imajo datoteke z različnimi imeni isto inode številko.

Trdo povezavo ustvarimo z naslednjim ukazom:

ln vaja primer

Ustvarjene trde povezave v imeniku pregledamo z ukazom ls -i.

Simbolne povezave

Ta primer povezav ne naredi direktne povezave z inode, temveč ustvari datoteko z novim inode, ki simbolno kaže na osnovno datoteko.

Ustvarjanje simbolne povezave je možno z naslednjim ukazom:

ln -s test primer1

Pregled simbolnih povezav nam omogoča že znan ukaz ls -l, kjer lahko opazimo simbolne povezave s posebnim izpisom na desni strani imena.

Uporabniki in dovoljenja datotek

Zaradi večuporabnosti ponuja Linux mehanizem ščitenja datotek, ki je znan kot dovoljenja datotek. S tem omejuje dostopanje do posameznih datotek različnim uporabnikom. Uporabnike razdeljuje v tri "koše":
  1. lastnik datotek,
  2. skupina, ki ji pripada lastnik datotek,
  3. ostali uporabniki.
Pregled dovoljenj do datotek nam omogoča ukaz ls -l, ki nam prikaže vsebino imenika v 8 stolpičih. V prvem so predstavljena dovoljenja, v drugem število povezav (links), v tretjem je izpisan lastnik, v četrtem lastnikova skupina, v petem, šestem in sedmem dolžina, datum in ura nastanka datoteke in v osmi koloni ime datoteke. Primer takega izpisa prikazuje spodnji izpis:

-rw-r--r--     1    kralj_l  users  322  Mar  22  12:35  moj_spis

Dovoljenja dostopanja do datotek v prvem stolpcu so razporejena po vrsti:
Kaj pomenijo posamezne črke?
V dovoljenjih za dostopanje so lahko prisotni le r, w in x ki pomenijo: Spremembe dovoljenj je možno spreminjati z ukazom chmod, ki mu pripišemo binarni ekvivalent dovoljenj.

chmod 764 seminarska_naloga        , kjer pomeni:

7 - lastik lahko bere, piše in izvaja datoteko,
6 - skupina lahko bere in piše v datoteko,
4 - ostali lahko datoteko le preberejo.

Več na naslovu: http://www.w3schools.com/css/css_reference.asp