Linux - večuporabniški OS
3. del
Posebni znaki - džokerji (wildcards)
Linux podpira tudi izbiranje večih
datotek hkrati s pomočjo posebni znkov, ki jih imenujemo "džokerji". Mednje
spadata dva znaka, ki omogočata različne izbire:
- znak "*" - uporaba tega znaka nadomešča del imena ali kar celo ime
datotek ali imenikov
Primera:
ls a* - izpiše vse datoteke, ki
se začno s črko a (zvezdica nadomesti vse ostale znake, ki sledijo
a!)
ls vaje/*.c - izpše vse datoteke, ki se končajo s končnico .c
(zvezdica nadomesti vse znake v imenu do končnice!)
- znak "?" - uporaba tega znaka nadomešča en znak v imenih datotek
ali imenikov
Primera:
ls vaja? - izpiše vse datoteke, ki se
začno z vaja, naslednji znak (samo eden!) pa je lahko karkoli
ls
spisi/zgo_sem?? - izpše vse datoteke, ki se začno z zgo_sem, naslednja dva
znaka pa sta poljubna
Omenjena džokerja lahko po potrebi
tudi kombiniramo (uporabljamo skupaj), kot kaže naslednji primer:
ls
c_files/vaja*.pa? - pregled vseh datotek, ki se začno z vaja, končnica pa
ima tri znake, od tega prva dva pa, tretji pa je poljuben!
Standardni vhod, izhod in preusmerjanje
OS Linuks poimenuje kot
standardni vhod kar tipkovnico, preko katere vnašamo podatke v računalnik. Ker
vse spremembe in dogodke opazjemo na zaslonu, je le-ta izbran kot standardni
izhod. Kako ju uporabljamo? Kadar želimo OS podati zahtevo oziroma ukaz, le-tega
vpišemo, OS ps nam "pove" rezultat na zaslonu. Včasi pa želimo, da bi ukaz
prejel podatke iz kake datoteke in ne preko tipkovnice. V tem primeru moramo
standardni vhod preusmeriti. Podobno je tudi z izpisom podatkov na zaslonu. Če
jih želimo shraniti trajno, jih mora računalnik zapisati v datoteko in ne na
zaslon.Pa poglejmo, kako preusmerimo standardni vhod in izhod:
- Preusmeritev vhoda
Za preusmerjanje vhoda uporabimo znak "<"
(manjše)
sort < nakup.txt
- Preusmeritev izhoda
Za preusmerjanje izhoda uporabimo znak
">" (večje)
ls moje_datoteke >
imenik.txt
V tem primeru se pregled imenika moje_datoteke izpiše v datoteko
imenik.txt. Tako vpisovanje v datoteko je "uničujoče" kar pomeni, da se stari
podatki ob vsakem takem vpisu uničijo. Če pa želimo podatke ohraniti, moramo
namesto enega znaka > uporabiti dva, s tem pa se podatki avtomatsko samo
pripišejo k že obstoječim.
ls
moje_datoteke >> imenik.txt
Cevi (pipes) in uporaba
Poleg preusmerjanja je zelo pomembno tudi
povezovanje med posameznimi ukazi. Da ni potrebno vseh vmesnih rezultatov
shranjevati v datoteke in jih ponovno prebirati za izvedbo naslednjega ukaza, so
na volju v Linuxu cevi, ki povezujejo dva programa med seboj (eno opravilo
sestavljata dva zaporedna procesa!). Uporaba cevi se nakaže s pokončno črto kot
na primerih:
ls | sort -r - urejanje v obratnem
vrstnem redu
ls /usr/bin | more - pregled po
straneh
Povezujemo lahko tudi več kot le dva ukaza!
Datoteke in povezave (links)
Povezave datotek nam omogočajo, da lahko
ima neka datoteka več različnih imen in da jo je možno "poklicati" z večih mest.
V Linuksu poznamo dve vrsti povezav:
- trde povezave
- simbolne povezave
Trde povezave
Vsaki datoteki je določeno neko
število (inode), po katerem OS poišče datoteko. V imenikih pa imamo spiske imen
datotek, preko katerih uporabniki iščemo podatke (nam pomenijo imena več, kot pa
neka poljubna števila!?!) Vsako ime ima tako prirejeno povezavo (inode) do
datoteke. V primeru trdih povezav lahko ob pregledu imenika ugotovimo, da imajo
datoteke z različnimi imeni isto inode številko.
Trdo povezavo ustvarimo z naslednjim ukazom:
ln vaja primer
Ustvarjene trde povezave
v imeniku pregledamo z ukazom ls -i.
Simbolne povezave
Ta primer povezav ne naredi
direktne povezave z inode, temveč ustvari datoteko z novim inode, ki simbolno
kaže na osnovno datoteko.
Ustvarjanje simbolne povezave je možno z naslednjim ukazom:
ln -s test primer1
Pregled simbolnih
povezav nam omogoča že znan ukaz ls -l, kjer lahko opazimo simbolne povezave s
posebnim izpisom na desni strani imena.
Uporabniki in dovoljenja datotek
Zaradi večuporabnosti ponuja Linux
mehanizem ščitenja datotek, ki je znan kot dovoljenja datotek. S tem
omejuje dostopanje do posameznih datotek različnim uporabnikom. Uporabnike
razdeljuje v tri "koše":
- lastnik datotek,
- skupina, ki ji pripada lastnik datotek,
- ostali uporabniki.
Pregled dovoljenj do datotek nam omogoča ukaz
ls -l, ki nam prikaže vsebino imenika v 8 stolpičih. V prvem so
predstavljena dovoljenja, v drugem število povezav (links), v tretjem je izpisan
lastnik, v četrtem lastnikova skupina, v petem, šestem in sedmem dolžina, datum
in ura nastanka datoteke in v osmi koloni ime datoteke. Primer takega izpisa
prikazuje spodnji izpis:
-rw-r--r-- 1
kralj_l users 322 Mar 22 12:35 moj_spis
Dovoljenja dostopanja do datotek v prvem stolpcu so razporejena po
vrsti:
- 1. znak - predstavlja tip datotek
- naslednji trije znaki - dostop za lastnika
- naslednji trije znaki - dostop za lastnikovo skupino
- naslednji trije znaki - dostop za ostale
Kaj pomenijo posamezne
črke?
V dovoljenjih za dostopanje so lahko prisotni le r, w in x ki pomenijo:
- r - dovoljenje branja
- w - dovoljenje pisanja
- x - dovoljenje izvajanja
Spremembe dovoljenj je možno spreminjati
z ukazom chmod, ki mu pripišemo binarni ekvivalent dovoljenj.
chmod 764
seminarska_naloga , kjer
pomeni:
7 - lastik lahko bere, piše in izvaja datoteko,
6 - skupina lahko bere in
piše v datoteko,
4 - ostali lahko datoteko le preberejo.
Več na naslovu: http://www.w3schools.com/css/css_reference.asp