Linux - večuporabniški OS

1. del

Uvod v Linux

• je večopravilni in večuporabniški sistem (možen je zagon večih aplikacij in prijava večih uporabnikov hkrati na enem računalniku!)
• vsakemu računalniku z OS Linux mora biti dodeljeno lastno ime - ime gostitelja za uporabnike (host name)
• obvezna je prijava (prijavni pozornik) z uporabniškim imenom (user name) in geslom (password)
• uporabniška imena dodeljuje sistemski upravitelj računalnika (root)
• pri prijavi na tak računalniški sistem moramo paziti:
  • vpis uporabniškega imena (vidno) mora biti pravilen, ni pa občutljiv na velikost znakov
  • vpis gesla (ni vidno) mora biti pravilen in je občutljiv na velikost znakov - previdno!

Prijava, odjava in ukazna lupina

1. preko konzole
   • konzolo predstavljata monitor in tipkovnica, priključena na računalnik z OS Linux
   • navidezne (virtualne) konzole: konzola na računalniku omogoča preklapljanje med večimi navideznimi konzolami s pomočjo tipk ALT_F1 .. ALT_F4
2. preko terminala
   • terminal predstavlja oddaljen računalnik (delovna postaja), ki je preko računalniškega omrežja povezan z računalnikom z OS Linux

• bash (Bourne Again shell): najpogosteje uporabljena in podobna lupinam na Unix sistemih
• tcsh (Turbo C shell): primernejša za programerje v jeziku C, saj sloni na sintaksi jezika C

Ko je uporabnik prijavljen v sistem, lahko spremeni svoje geslo (če mu sistemski upravitelj dodeli to pravico!). Spremembo gesla zahtevamo z ukazom passwd. OS za zamenjavo gesla zahteva najprej vpis starega gesla, šele nato vpis novega gesla, ki ga je potrebno vpisati dvakrat zaradi preverjanja pravilnosti vpisa.

Datoteke in imeniki

• Datoteke (files) so skup informacij, podatkov, ki so shranjeni pod nekim imenom - imenom datoteke (file name). Ti skupki so operacijskemu sistemu razpoznavni le po imenu datoteke, kakšna je vsebina pa za sistem sploh ni pomembno. Za poimenovanje datotek si uporabniki izbiramo imena, ki nam nekaj povedo o vsebini. Standardnega formata za poimenovanje v Linuxu ni (MS-DOS!). Ime datoteke lahko načeloma vsebuje vse znake razen "/", dolžina pa je omejena na 256 znakov!
• Imeniki - mape (directories) so zbirke datotek. Običajno jih poimenujemo tako, da nam ime predstavlja vsebino imenika. Tudi imeniki imajo pri poimanovanju enake omejitve kot datoteke! Za imenike je značilno tudi to, da lahko imenik vsebuje enega ali več imenikov (podimeniki) oziroma se nahajajo v kakšnem imeniku (starševski imenik). Celotna povezava vseh imenikov se imenuje drevesna struktura.
• Drevesne strukture v OS Linux imajo navadno nekaj standardnih imenikov, v katerih se nahajajo podatki, kot jih potrebuje OS. Okrnjen izgled drevesne strukture prikazuje naslednja slika:

Drevesna struktura se začenja z imenikom, označenim z "/". Imenujemo ga korenski imenik (root directory). Ta vsebuje nekaj zelo pomembnih imenikov, kot so /bin, /etc, /dev, /usr in drugi, v katerih so shranjene datoteke z nastavitvami, programi ... Vsakemu uporabniku se z uporabniškim imenom dodeli tudi domači imenik (home directory). Ta je namejen shranjevanju uporabnikovih datotek. Običajno se nahaja v imeniku /home in je poimenovan kar po uporabniškem imenu. Sklic na domači imenik omogoča tudi znak ~ (tilda), ki v iskanju datotek nadomesti domač imenik: /home/janez/naloge/sjk.txt      == ~/naloge/sjk.txt (za janeza!) Delovni imenik (working directory) je tisti, v katerem se uporabnik trenutno nahaja (zaradi premikanja po drevesni strukturi!). Ob prijavi je delovni imenik avtomatsko postavljen v domači imenik uporabnika.

• Dostop do podatkov v datotekah je možen torej s sklicevanjem na ime poti (path name) do podatkov. Pot do podatkov - datoteke je lahko:
  • relativna: pot do datoteke zapišemo od trenutnega imenika naprej; imena poti ne začnemo z "/"!
    vaje/naloga1.txt
  • absolutna (polno ime): pot do datoteke zapišemo od korenskega imenika naprej; ime poti začnemo z "/"
    /home/dijaki/vaje/naloga1.txt

Več na naslovu: http://www.w3schools.com/css/css_reference.asp